Alkotest na delovnem mestu

Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu, zato mora izvesti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja vseh delavcev ter drugih navzočih pri delovnem procesu. Z globo od 2.000 EUR – 40.000 EUR se kaznuje prekršek delodajalca, ki ne odstrani iz delovnega mesta delavca, ki je delal ali pa je bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola (ZVZD-1).

Naš detektiv ima opravljeno šolanje za rokovanje z alkoskopom Drager 6820, katerega uporablja slovenska policija. Alkoskop mora biti v polletnih intervalih tudi kalibriran. Delodajalci navadno “izkoreninijo” alkoholiziranost na delovnem mestu s kontinuiranimi preizkusi alkotesta v manjših naključnih skupinah. Ogromno je pa tudi primerov, ko se z vonjem, mimiko ali retoriko opazi, da je delavec v alkoholiziranem stanju. V takšnem primeru je pomembna tudi hitrost oz. odzivnost detektiva, da se delavcu pravočasno odredi preizkus alkoholiziranosti. Ob preizkusu alkoholiziranosti se sproti piše še zapisnik v dveh izvodih, katerega dobi tako delodajalec kot delavec. Ob končanem alkotestu je vse to združeno v kredibilno poročilo.

Alkoholiziran delavec lahko postane v kolektivu kar problematičen, saj se lahko kaj hitro tega “nalezejo” tudi ostali v kolektivu. Okoli 148.000 prebivalcev RS čezmerno pije alkohol (NIJZ). Delavci s problemi z alkoholom 16-krat pogosteje izostanejo z dela, prav tako so 3,5-krat pogosteje udeleženi v poškodbah pri delu. Delovna učinkovitost delavca se zaradi problema z alkoholom zmanjša za prb. 25 %, posledično se zmanjša količina in kakovost opravljenega dela, nastane gospodarska škoda in poslabšajo se odnosi na delovnem mestu ter v podjetju (Karlovšek in Kolšek 2012).